ID: 4179
Ogledov: 3329
Avtor:
Datum:
10.9.07 - 23:20
Naslov:
Šri Lanka - dobro je vedeti
Na Sri Lanki (SL) sva dopustovala v času med 25. 7. in 9. 8. 2007., 15 dni torej. Letela sva iz Munchna, z letalsko družbo LTU. Organizator dopusta je bila nemška turistična agencija 5 vor Flug. Bivala sva v hotelu Riverina (3,5*, ponekod je zapisano, da ima 4*) v kraju Beruwela, na JZ otoka, cca 60 km južno od glavnega mesta Colombo oz. 4 km od bolj znanega letovišča Bentota. Cena aranžmaja na bazi polpensiona je bila 690 EUR po osebi. Poceni oz. resnično last minute (cene so se na odklopu.com sicer gibale okoli 1200 EUR).
Še nekaj podatku o ozadju, predno zapišem najino (res osebno) doživljanje te dežele. Sva torej par, 41 in 45 let. Do nedavnega sva dopustovala le znotraj Sredozemlja: Hrvaška, Bolgarija, Grčija, Turčija, Djerba, Malta, Italija, Španija. Ker rada potujeva oz. dopostujeva večkrat letno, si kakšnih posebno luksuznih hotelov ne moreva privoščiti, ponavadi so to 3*, maksimalno 4*. V najini navadi tudi ni, da bi le poležavala pred hotelom, temveč dopust vedno kombinirava z najemom skuterja ali avta in jo (v lastni režiji) vsakodnevno mahneva tudi po ogledih.
Vse to sva zapisala zato, ker sva se tekom dopusta na SL večkrat spraševala: »Pa kakšni ljudje vendar to pišejo po forumih?«, saj SL nikakor nisva doživljala tako, kot jo večina opisuje na popotniških forumih - kako je super in »oh in sploh«… Midva bi rekla, da je zanimiva. Ne bi pa je pretirano hvalila ali nasprotno, komu odsvetovala. Vsak naj se odloči sam. Gotovo pa je pred odločitvijo za ali proti dobro vedeti čim več stvari. In še: tale zapis ni namenjen študentom, ki gredo na SL za mesec dni, »lowbudget« varianta (morda pa kljub vsemu najdejo kakšno informacijo zase).
Dopust sva preživela takole: 3 dni v hotelu, 6 dni na potovanju po deželi z najetim voznikom, 4 dni v hotelu. Potovanje je zajemalo: sirotišnica slonov v Pinnawali, kraljevi botanični vrt, tempelj in predstava plesov v Kandyu, arheološki najdbišči Polonnaruwa in Sigiriya, jamski templji v Dambulli, vožnja z vlakom do Nuwara Eliya, ogled plantaže in tovarne za pridelavo čaja, gorska vasica Ella, povratek nazaj na obalo in ogled nekaj najbolj znanih plaž, kot npr. Tangalle, Mirissa, Unawatuna in Hikkaduwa ter ribičev na palicah v Weligami in za konec še nizozemska trdnjava Galle.
Kaj naju je presenetilo v negativnem smislu oz. bodite pripravljeni na:
1. Kulturni šok. Tega tisti, ki ste dopustovali oz. potovali po Indiji, kakšni od revnejših Afriških držav ali morda videli katerega od predmestij milijonskih mest v južni Ameriki, seveda tega ne boste doživeli. Sta ga že…
2. Ciganija in umazanija v mestih. Pojma ciganija in umazanija sta dobila povsem nove razsežnosti. Nikoli ne bova več rekla, da sta južna Srbija ali pa morda Turčija umazani, ciganski… Večino mest (razen tistih 2-3 največjih) predstavlja le ena dolga ulica ob cesti, ob kateri so nedograjene betonske zgradbe, povsod je tudi polno pločevinastih kolib, neokusnih in res skrajno kičastih reklam, kupov smeti in odpadkov. Morda ste kdaj kje v Sloveniji videli kakšno zanemarjeno cigansko naselje. Eto, to je to, le mnogo večje.
3. Berači, vsiljivi prodajalci, beach boysi pred hotelom. Ko prvi dan še ves utrujen od dolge poti, stopiš na vrt hotela in greš nato pogledati še plažo izven hotelske ograje (nihče od hotelov si ne lasti plaže oz. nima svoje plaže) te beach boysi napadejo kot roj muh. Ponujajo vse mogoče: od enodnevnih do večdnevnih izletov, ogledov bližnje okolice, tuk-tukov (to je lokalna vrsta taksija), ležalnikov in senčnikov, pa vse do kakršnih koli informacij. »Če vas zanima nakupovanje, mi samo povejte. Peljal vas bom v najboljše prodajalne. Dobili boste najboljše cene. Nikar ne kupujte tukaj na plaži. In nikar ne hodite sami po trgovinah…« Veliko turistov si sploh ni upalo zapustiti hotelskih območij. Ležali so ob bazenih in stopili na plažo le za kakšen krajši sprehod. Ob najinem hotelu so bili še trije hoteli in scena je bila povsod enaka. Samo na vrtu in ob bazenu si namreč imel mir. Tja beach boysi in prodajalci nimajo vstopa. Pri vhodih oz. izhodih namreč stojijo varnostniki. Po svoje je tragično, ko vidiš te beach boyse kako se vesijo po hotelskih ograjah in gledajo turiste ob bazenu in od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur posedajo na plaži in prežijo na vsakega novega gosta.
Sprehod po plaži ne mine brez tega, da te vsako minuto ogovorijo: »Hallo Madam, Sir. How are you? Are you first time in Sri Lanka?« in že ti tiščijo pod nos svojo robo: oblačila, spominke, cigarete… In nič hudega, če rečeš ne. »Maybe tomorrow.« In naslednji dan te bo ta isti prodajalec ogovoril še trikrat. In tako še 14 dni. Če se ti je prvih nekaj dni še zdelo zanimivo in prijazno takšno pozdravljanje in ogovarjanje in si še odzdravil nazaj in še kaj povedal, si po nekaj dneh ugotovil, da ne gre za prijaznost ampak čisti posel. In ugotovil si tudi to, da je najbolje, da nič ne odgovoriš, ne odreagiraš. Ne na angleški, ne na nemški pozdrav. In ta čas, ko si je nadlegovalec razbijal glavo od kod si, si že bil mimo. Pri naslednjem… Najbolj vsiljivi pa so zagotovo bili prodajalci v notranjosti dežele. Na nekaterih turističnih lokacijah je bil naval le-teh tolikšen, da si moral enostavno pobegniti (najbolje nazaj v avto).
4. Vlaga v monsunskem obdobju. Strup za ženske pričeske in make-up. Če imate trajno, kar pozabite na kakšne gladke pričeske. Naokoli boste hodile skodrane kot pudljice. Pri večerji sem opazovala hotelske gostje. Večina si je, če so to le lahko storile, spela lase v čop. Ste že kdaj bili v turški savni? To je to. Če je ponoči slučajno deževalo, so se naslednji dan od vlage vlekle meglice, vidljivost pa je bila nikakršna. Brisač in kopalk se na balkonu oz. terasi hotelske sobe sploh ne da posušiti. In ves čas imaš občutek, da imaš na sebi vlažna oblačila. Prvič v življenju se nama je zgodilo, da sva s seboj na dopust vzela premalo oblačil. Prve dneve se prepogosto preoblačiš in tako je bilo potrebno perilo in nekaj majčk za zadnje dni, dati v pranje v hotelsko pralnico.
5. Denar kar leti iz denarnice, kljub temu, da je to poceni destinacija. Še posebej zoprne so napitnine. Očitno služb ni dovolj, tiste, ki so, so premalo plačane. Ves sistem bazira na napitninah. In te pričakujejo za vsako najmanjšo malenkost: ko ti nesejo kovček, ko ti odprejo vrata, ko ti prestavijo ležalnik ob bazenu, vozniku za transfer iz in na letališče (čeprav je že vključen v ceno), za vsako informacijo, ki jo iščeš na ulici, za vsako vodenje (neznanci se ti takoj prilepijo in želijo biti tvoji vodiči)…
6. Obstaja velika verjetnost, da boste nastanjeni v sobi, ki jo je poškodoval cunami. Upoštevajte, da je bilo večino hotelov poplavljenih (od pritličja do tretjega nadstropja). Sobe, ki so gledale proti morju in so bile deležne neposrednega učinka vala in bile tako popolnoma uničene, so večinoma popolnoma renovirali, veliko sob, ki so gledale na dvoriščno stran pa ne. Te sobe so zelo vlažne, omet in pohištvo poškodovano, v kopalnicah je veliko rje… Ko boste rezervirali hotelsko sobo bodite torej pozorni na morsko oz. dvoriščno stran (žal je prva seveda dražja), v recepciji (če ne že prej) pa zahtevajte sobo v višjih nadstropjih.
7. Pri najemu avta in šoferja bodite še posebej pozorni. Na temelju priporočil, ki sva jih prebrala na popotniških forumih, sva navezala stike s sedmimi vozniki/vodiči:
http://www.travel-sri-lanka.net/Contact.html (Ranjan Wijayarupa,
ranthusa@yahoo.com)
http://www.karnaldesilva.com/contact_EN.html (D. Karnal De Silva,
info@karnaldesilva.com)
http://www.sadalk.com/contact.htm (Sada Tissa Rupasingha,
sadalk@yahoo.com)
http://www.samarakoon.com/tours.shtml (Sam Samarakoon,
sam@samarakoon.com)
http://www.geocities.com/jagath_in_srilanka/about-jagath.html (Jagath (Chaminda) Wijesiri,
chamigath@yahoo.com)
http://www.myspace.com/sunilthedriver (Akmeemana Pathiranage Sunil Ariyarathna,
a_ariyarathna@yahoo.com)
(voznik Maxie, kontak preko sina Dinesh Perera,
dinesh980@yahoo.com)
Vsem sva posredovala okvirni načrt 6 dnevnega potovanja, ki sva ga pripravila sama in jih zaprosila za ponudbo, ki naj vsebuje komentar oz. predloge v zvezi z potovalnim načrtom in ceno najema klimatiziranega avta z šoferjem/vodičem. Posebej sva poudarila, da mora cena zajemati neomejeno število km na dan, zavarovanje in gorivo. Cene so se gibale od 40-75 USD na dan (cena je vedno za najem vozila in ne po osebi). Izbrala sva 3 najugodnejše med njimi in se pogajala, vendar nihče ni bil pripravljen cene spustiti pod 40 USD. Upoštevajte, da je šlo za »izvensezonski« čas in da nihče od njih ni bil zaseden in da se ti ljudje preživljajo samo s prevažanjem turistov in vodenjem le-teh po turističnih znamenitostih. Cene torej niti slučajno niso več takšne kot nekoč oz. kot piše po forumih (20 USD na dan). Stroški prenočevanja voznika naj vas ne skrbijo. Sistem na SL je zasnovan tako, da imajo vsi objekti s prenočitvenimi kapacitetami za turiste (pa naj bo to hotel s 5 zvezdicami ali družinski Guest House) posebne prostore za šoferje, kjer ti prenočujejo brezplačno. Prav tako ni običajno, da bi stranka vozniku plačevala kosilo ali pa večerjo. Običajno in pričakovano je, da se voznik v času obeda umakne, razen v kolikor ga sami ne povabite k svoji mizi (verjetno pa si boste zaželeli vsaj nekaj časa zase, saj boste z voznikom ure in ure presedeli v avtu in ure in ure skupaj preživeli pri ogledih znamenitosti).
Večina šoferjev vam bo ponudila organizacijo prenočitvenih kapacitet: pozanimali se bodo ali želite spati v hotelih (in v kakšni kategiriji) ali v Guest Housih, kar je ceneje, nato pa vam bodo ponudili skupno ceno za vse prenočitve na poti. Ob tem ne bodo pozabili poudariti, da vam lahko samo oni uredijo posebno ugodno ceno. In hudo bodo pritiskali na vas, da se hitro odločite, saj je potrebno pohiteti z rezervacijami. Svetujeva vam, da si hotele oz. Guest House sami poiščete na internetu oz. v Lonely Planetu (LP), kjer lahko najdete tudi cene in seveda kontaktne podatke za nadaljna preverjanja in zbiranje informacij. Za vsak kraj, kjer želite prenočiti, si naredite spisek oz. izbor 2 ali 3, na kraju samem pa se boste odločili ali boste ostali ali šli dalje do drugega na vašem spisku. In točno boste vedeli koliko ste plačali tisto kar ste izbrali.
Kaj se sicer dogaja v praksi: če ste se npr. odločili, da ne boste spali v hotelih temveč Goest Hausih, vam bodo šoferji ponudili prenočevanje po 25 USD na noč. Če vam bo uspelo izvrtati ime kakšnega od Guste Hausov, kamor vas namerava peljati, boste ob preverjanju na internetu ugotovili, da lahko tam prenočite za 17 USD. Šoferji vam v ponudbi poleg skupne cene ne bodo navedli tudi imen prenočitvenih objektov. Če pa boste vztrajali, jih boste dobili in če boste (lahko) preverili cene, boste ugotovili, da so dejansko nižje. Pozabite na obljubo, da bodo prav za vas dosegli posebej ugodno ceno. Gre preprosto za to, da šofer v večini hotelov in Guest Hausov za vsakega pripeljanega gosta dobi provizijo in dokler ni bilo interneta in se turisti niso mogli sami prepričat o cenah je stvar odlično tekla. Potrebne tudi niso nikakršne rezervacije, saj turizmu na SL po cunamiju ne kaže najbolje, svoje pa je opravila tudi državljanska vojna oz. pogoste aktivnosti Tamilskih tigrov. Izjema je morda samo čas avgustovskega festivala v Kandyu. To je torej področje, kjer šoferji na račun turistov najbolj služijo, vi pa boste na koncu hitro plačali vsaj kakšnih 100 EUR več kot je potrebno.
Svetovala bi vam tudi, da se natančno dogovorite za načrt potovanja in da šoferju daste jasno in odločno vedeti, kaj vas zanima in kaj ne. Na koncu koncev gre za vaš dopust, vaš čas in vaš denar. No, nama ni pomagalo, da sva že v našem dopisovanju navedla, da naju obiski trgovin s spominki in podobno ne zanima. Kljub temu, da je bil načrt potovanja natrpan do skrajnih meja in smo zjutraj odhajali zelo zgodaj in zvečer prihajali v Guest Hause po temi, nama je najin šofer vsak dan znova ponujal oglede te ali one trgovine, te ali one delavnice, obisk masažnega salona… (Ne pozabite, da za vsak tak obisk prejmejo provizijo.) Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi sprejela vse te predloge. Kdaj bi zvečer prihajali v Guest Hause in koliko časa bi nama sploh ostalo za spanje oz. kako kratki bi potem bili ogledi resničnih znamenitosti?
Kot rečeno, pa je odločitev vaša. Lahko se tudi popolnoma prepustite svojemu šoferju tako glede priprave načrta potovanja – izbire krajev, ki si jih boste ogledali in izbire prenočitvenih objektov kot glede vse organizacije in izvedbe. Lahko pa greste na nekajdnevni izlet po notranjosti dežele tudi v organizaciji agencije, ki vas je pripeljala v hotel. Njihov lokalni predstavnik vam bo z veseljem predstavil celo paleto možnih fakultativnih izletov. In ne nazadnje vam bodo podobno ponujali tudi beach boysi.
8. Prehranjujte se raje v restavracijah za turiste oz. upoštevajte priporočila v Lonely Planetu. V restavracijah in lokalih za domačine higienski standardi absolutno ne ustrezajo zahodnim merilom, jedli boste bolj kot ne le riž in curry, ki se ga po nekaj dneh naveličaš in še mrzel bo vedno. Če bi želeli jesti toplega, bi ga morali naročiti in čakati uro do uro in pol. To je namreč hrana, ki se pripravlja izjemno dolgo in če ste na poti in ste se na kosilu oglasili spotoma, gotovo nimate na razpolago toliko časa. Zato boste jedli tisto, kar je že pripravljeno (in mrzlo). Ni nama jasno, zakaj tega ne pogrevajo oz. zakaj posod nimajo na toplem. Kar se higiene tiče, pa nikakor ne trdiva, da v kakšni restavraciji za turiste, ki je na prvi pogled dosti bolj odlična, ne morete stakniti kakšne zoprne okužbe. Gre le za neprijeten občutek, ki te prevzame, ko z očmi preletiš majhen, vroč, temen prostor, poln muh in domačinov in ko vidiš natakarja, ki briše mizo s takšno krpo, da je mi doma še za umivanje tal ne bi več uporabili. Da sanitarij v teh lokalih raje ne omenjava.
9. Sri Lanka je do pivcev alkohola in kadilcev zelo »neprijazna« država. Čeprav jim vera ne prepoveduje pitja alkohola, ga je v lokalih oz. restavracijah težko dobiti. V tistih za domačine pa ga sploh nimajo. Na tem mestu naj omenima tudi to, da bistrojev, kafičev in podobnega na SL sploh ne poznajo (morda boste našli le kakšen angleški pub v tistih res največjih mestih, npr. Colombo, Kandy). Ko se v vročini in vlagi sprehajaš okoli in si ogleduješ to in ono znamenitost, si zelo zaželiš, da bi se malo vsedel in popil kakšno hladno pivo… ali pa vsaj kakšno kavo… Pa je potrebno kar precej truda oz. poiskati moraš kakšen hotel ali pa restavracijo za turiste. Ne vema pa, kako je z lokali na plaži oz. verjetno je tam situacija drugačna. V Beruweli je bil le eden, v Mirissi so bili dva ali trije, vendar so bili bolj kot ne zaprti, ker ni bilo sezone. Predvidevama, da je na najbolj znanih in največjih plažah kot sta Hikkaduwa in Unawatuna lokalov več.
Kar pa se tiče kajenja, imajo še bolj stroge zakone kot pri nas v Sloveniji. Ne samo, da je kajenje prepovedano v vseh zaprtih javnih prostorih, prepovedano je tudi kajenje na prostem. Še na cesti oz. ob cesti se ne sme kaditi. Mož, ki je strasten kadilec se je skrival kot kakšen kriminalec. Sproščeno je lahko kadil samo v hotelski sobi in na plaži. Ja, mimogrede še to: v državo je prepovedano nositi cigarete. Če s seboj prinesete kakšno »šteko«, vam jo lahko ob prihodu na carini vzamejo in zaračunajo kazen. Cigareti so na SL tako dragi, da domačini, ki kadijo, kopujejo po en cigaret. In če boste na sprehodu po plaži slučajno kadili, se bodo vsuli za vami in vas do nezavesti (oz. dokler ne boste razdelili cele škatle), »žicali« za cigarete.
10. Ko se spusti tema, med 18. in 18.30 »zamre« vso življenje. Na SL turistični kraji ne izgledajo tako, kot smo vajeni v Sredozemlju: polno kafičev, lokalčkov, raznih teras, trgovinic, sprehajališče… Ne, tega tam ni. Ko se spusti noč, se tistih nekaj trgovin ob cesti zapre. Sprehajati se pa tako nimaš kje - tudi čez dan ne. Zvečer torej nimaš kam iti in kaj početi. Lahko si samo v hotelu oziroma na vrtu ob bazenu.
11. Izjemno slabe ceste, zaradi česar je potovanje izredno naporno in dolgotrajno. Da si kaj ogledaš, se voziš cele dneve, od jutra do večera. Razdalje se ne merijo v kilometrih, temveč v urah. Ko sva se po 6 dneh vrnila nazaj v hotel, sva bila na smrt utrujena in presrečna, da je potovanja konec. Ko nama je voznik predlagal, da potovanje podaljšava za 1 dan in si ogledava še nacionalni parka Yale, sva »v sekundi dvajset« enoglasno odgovorila: »Ne!«. Škoda, da nisva izračunala število ur, ki sva jih dnevno presedela v avtu. Saj nama ni žal, na koncu koncev ne greš na drug konec sveta zato, da boš 15 dni ležal ob bazenu, le opozarjava, da je res naporno…
12. Razočaranje nad nekaterimi kraji, npr. Nuwara Eliya, Ella, Mirissa. Na internetu boste našli opise in slike, ki vas bodo očarali oz. očarale. Ko pa pridete tja, doživite sindrom egiptovskih piramid v praksi. Kaj to pomeni? Saj veste, da je Kairo milijonsko mesto, ki se širi in širi. Piramide so že skoraj v predmestju Kaira. Toda nihče ne slika piramid s tiste strani, da bi imel v ozadju mesto, temveč tako, da izgleda, kot da se le-te dvigajo sredi puščave, sredi ničega. Povsod lahko preberete, da je »Country Hill« mala Anglija. Da je to pokrajina, kjer so Angleži zasadili čaj in da je Nuwara Eliya kot center te pokrajine, kot kakšna angleška podeželska vasica. Ja, potem se boste pa zbudili… Res so po tistih gričih povsod plantaže čaja, res je od čajevih grmov vse zeleno, kamor ti seže oko. Toda povsod se nahajajo tudi vasi, polne kolib iz pločevine, skratka ciganija. V sami Nuwari Eliyi pa je samo 5, 6 morda 7 lepih kolonialnih zgradb iz časev angleške vladavine. To so pošta, banka in policijska postaja (vse so ena poleg druge) in 2 oz. 3 hoteli izven centra kraja. In to je to. Vse ostalo je sodobna širilanška arhitektura, kar pomeni beton brez fasad in pločevina ter kič. Priznava, da sva tudi midva počela isto. V obmorskem mestu Galle, ki je znano po trdnjavi iz časa nizozemskega kolonializma, sva poleg svetilnika in obzidja poslikala nekaj fantastičnih starih zgradb. Nikjer pa se seveda ne vidi, da sva med 200 razpadajočimi zgradbami, med vso svinjarijo in ciganijo komaj našla tistih 5 zgradb in da sva v največji vročini in ubijajoči sopari za to potrebovala dve uri. Toda za najine znance je sedaj Galle eno fantastično kolonialno mesto.
Ello razglašajo za krasno gorsko vasico. Če prihajate iz alpskega sveta in ste vsaj od daleč videli Kamniške alpe ali pa »bog ne daj« Logarsko dolino, se boste ob tej krasni gorski vasici samo prizanesljivo nasmihali.
In Mirissa? Ja, opisan je kot krasen, neodkrit, turistično še nerazvit obmorski kraj na skrajnem jugu. Zaradi vseh beach boysev, beračev in vsiljivih prodajalcev na naši plaži v Beruweli, sva celo načrtovala zadnji dan potovanja odsloviti šoferja in pred vrnitvijo v hotel nekaj dni v miru preživeti tam. Ko pa sva prišla tja, sva ugotovila da plaža sama kot taka ni nič posebnega, da so valovi izven sezone ravno tako visoki kot v Beruweli, le vseh tistih prej omenjenih nadležnežev ni bilo. Ker je bil hotel v Beruweli že plačan in je ponujal veliko večje udobje in boljšo hrano, sva misel o nekajdnevnem postanku opustila, prespala eno noč in nadaljevala pot.
13. V bankah boste pri menjavi denarja deležni hude birokracije, ravno tako pri odhodu iz države na letališču. Zelo ugodno in najhitreje boste denar zamenjali ob prihodu kar na letališču. Drugače pa uporabljajte bankomate, ki jih je v vseh malo večjih krajih dovolj. Vsi bankomati jemljejo VISO in navadno bančno karico oz. MAESTRO (na nobenem bankomatu pa ni bilo mogoče dvigovati gotovine z AMERICAN EXPRESS ali DINERS CLUB INTERNATIONAL). Aha ja, manjalniški tečaj je v povprečju 1 EUR = 150 LKR (šrilanških rupij). Menjavanju v bankah se izogibajte. Traja in traja in zelo, zelo nezaupljivi so, tako, da se boste počutili kot največji prevarant, čeprav seveda ne boste menjevali ponarejenih bankovcev.
Ko boste zapuščali državo pa se boste morda počutili kot pripadnik Al Kaide. Mi smo na letališče prispeli ob 4h zjutraj in do 7h so nas komaj uspeli spraviti na avion in iz države. Skorajda ni bilo časa za WC ali kakšne zadnje nakupe v brezcarinskih prodajalnah. Tolikšnega števila pregledov (osebnih pregledov in pregleda prtljage), zmede in birokracije nisva bila deležna še na nobenem letališču po svetu. Skratka, za vsak slučaj se oborožite z zvrhano mero potrpežljivosti (kar pa je zelo težko, če se to dogaja sredi noči in si ves neprespan). Ko se vrsta za »čeking« eno uro ne premakne niti za milimeter, potem pa za pult posadijo dva 17-letna mulčka, ki ne moreta biti drugega kot pripravnika, za njima pa stojijo 3 odrasli, ki jima narekujejo, kaj morata narediti in ko se sesuje še ves računalniški sistem, ti grado lasje pokonci…
14. Pazite na težo prtljage ob povratku domov, če letite z LTU. Vsaka prekoračitev teže nad 20 kg (vsakdo ima lahko le en kos prtljage težek max 20 kg), vas bo stala 8 EUR za kg. In 10 kg preveč se hitro nabere. To pa je 80 EUR! Sprejemajo samo gotovino.
Finta: ročne prtljage ne tehtajo. Če boste odvečno težo predevali v ročno prtljago se boste izognili plačila »kazni«. Midva tega seveda nisva vedela oz. storila in pesek iz plaže, korale, školjke in podoben suvenir krepko preplačala. Ja, ja… zato pa… dobro je vedeti…
Kaj naju je pozitivno presenetilo oz. navdušilo:
1. Vreme in možnost kopanja. Kljub monsunskemu obdobju na zahodnem in južnem delu SL v tem obdobju, je bilo dežja le za vzorec, pa še to ponoči ali ko smo se ravno vozili. Če je že deževalo, je bilo to le nekaj minut. V času celotnega dopusta nisva niti enkrat odprla dežnika, kaj šele oblekla dežnih plaščev, ki sva jih imela s seboj. Edini dokaz, da gre za monsunsko obdobje je bila že omenjena izjemna vlažnost in visoki valovi. Kljub temu sva na potovanju ob obali videla predele, kjer so bili valovi manjši ali pa jih sploh ni bilo (zaradi naravne obrambe, npr. otok pred obalo, koralni greben). Tudi v sami Beruweli je bil predel, kjer so se lahko kopali celo majhni otroci (pred Coconut barom). In tudi sicer se nama je zdelo, da so bili ravno v Beruweli valovi najmanjši. Povsod pa je bilo opaziti, da so bili valovi manjši v dopoldanskem času.
2. Prijaznost, poštenost, odprtost, komunikativnost ljudi. Če odmislimo nadležne skupine ljudi kot so berači, prodajalci in beach boysi, so ostali ljudje res neverjetni. »Zaprti« zahodnjaki se lahko samo čudimo tem vedno nasmejanim obrazom, dobri volji, prijaznosti in ustrežljivosti. Samo za ilustracijo: najin beach boy naju je povabil domov na kosilo, čeprav je družina zelo revna. Oče je šel že zgodaj zjutraj v pristanišče po svežo ribo, da so lahko pripravili dober ribji riž in curry. Tudi sicer se je videlo, da so se izjemno potrudili: kupili so ustekleničeno vodo posebej za naju, vse so pospravili, nadeli najboljša oblačila, na mizo postavili najboljši servis…Večina domačinov je presrečna, če se lahko fotografirajo in spregovorijo s teboj nekaj besed. Vsakdo bi ti dal svojo telefonsko številko in elektronski naslov (računalnik je za večino seveda mnogo, mnogo predrag, zato obiskujejo internet cafe-je).
3. Lepa, raznolika pokrajina in pisan živalski svet. Res bi bilo nesmiselno cel dopust preležati pred hotelom, saj SL ponuja resnično ogromno lepot. Palme, riževa polja, različne vrste džungle, plantaže kavčukovcev in čaja, tikov les, vrtovi začimb, neverjetno veliko eksotičnega sadja, vzorno obdelana polja z različnimi vrtninami, obmorski svet, hribovit svet, reke, jezera, slapovi, nacionalni parki in rezervati, opice, sloni, stotine različnih vrst ptičev, legvani, bivoli,…da zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, od katerih jih je veliko celo pod zaščito Unesca, sploh ne omenjava.
4. Nebenih težav s policijo, vojsko, Tamilskimi tigri ali kriminalom. Tako v času dopustovanja v matičnem hotelu oz. na plaži, kot tudi med samim potovanjem po deželi sva se počutila popolnoma varno. Tudi z tatiči, roparji in podobnim nisva imela nobenih težav, kakor tudi nihče od turistov oz. popotnikov, ki sva jih srečala na SL. Res pa nisva šla na sever in vzhod dežele, ki naj bi bil pod tamilsko oblastjo in nisva obiskala glavnega mesta Colomba. Sva pa kdaj ponoči kolovratila po krajih okoli Beruwele in npr. po Kandyu.
Ostalo oz. nevtralno:
1. Povsod srečaš Slovence. Ena od stvari, ki človeka (lahko) preseneti je ugotovitev, da Slovenci res veliko potujemo. Prideš na munchensko letališče in se ti zazdi, da vsak tretji v vrsti za checking govori slovensko. Sediš v dvorani v Kandyu sredi Sri Lanke in čakaš na pričetek predstave nacionalnih plesov in poleg tebe sedita dva Slovenca. Greva kot zadnja (tisti dan) na voden ogled tovarne čaja in izza vogala vsa zasopihana zadnji trenutek priteče mlada Slovenka in tako se na ogled odpravi skupinica treh Slovencev. Pripotuješ zvečer ves utrujen v enega od hostlov v majhnem obmorskem kraju, ki še ni turistično preveč razvit tam na skrajnem jugu SL in pri sosednji mizi v restavraciji sedi skupina Slovencev. Na poti domov (iz Colomba za Munchen) se letalo ustavi na Maldivih in gor prikorakajo… seveda, v večini sami Slovenci.
2. Viški dopusta: zanjo Castle Hill Guest House v Kandiyu in Coconut bar ter lastnik Emil. Castle Hill je kolonialna vila z le 4 sobami, sredi prečudovitega vrta in z najlepšim razgledom na jezero in tempelj. Sedeti zvečer na terasi sobe ali v vrtu, gledati nočni Kandy in poslušati bobnanje menihov v templju je res nekaj čarobnega. Cena: 22 EUR za nočitev in zajtrk. Coconut bar pa je oaza miru na plaži v Beruweli, kjer ni beračev, prodajalcev, beach boyev in kjer se lahko kopaš tudi v monsunskem obdobju. Noro dobri coctaili, prigrizki oz. že kar kosila, reggi glasba, lastnik »rasta men«, v ozadju prodajalna unikatnega nakita, ki ga oblikuje njegova prijateljica Susanne iz Nemčije… Cel dan smo pili coctaile, razne milk shake in pivo ter jedli, zvečer ob odhodu pa plačevali po 7-10 EUR po osebi.
Viški dopusta zanj: obisk 8. čuda sveta, tudi pod zaščito Unesca, in sicer Levje gore oz. Sigiriye ter vožnja skozi vasi v notranjosti dežele. Posebej malo višje gori na severu, skozi džunglo, kjer je suho področje in so ljudje še (turistično) nepokvarjeni in kjer tudi ni toliko ciganije in umazanije.
3. Velika gostota prebivalstva. Veliko otrok. Povsod mesta, vasi, hiše. Izjema so le nacionalni parki. Sri Lanka je le trikrat večja od Slovenije, ima pa skoraj 20 milijonov prebivalcev. Vsaka vas ima šolo in glej čudo, otroci so bili vedno zunaj, kot da imajo ves čas pouk zunaj. Šolska dvorišča so bila vedno polna in povsod kjer sva si ogledovala kakšno turistično znamenitost, so se slej kot prej pojavili otroci, dijaki. Tako sva zaključila, da imajo ali ves čas telovadbo ali pa ekskurzije.
In ko sva si ogledovala prečudovito naravo, sva si velikokrat zaželela, da SL ne bi bila tako gosto poseljena, da ne bi bilo povsod ljudi, hiš… Kot sva že omenila, je večina vasi, posebej pa še mest, precej ciganskih in to je takoj skazilo sicer lepo podobo narave. Samo nacionalni parki in rezervati so še neokrnjeni in upava, da bo tako tudi ostalo.
4. Prevoz do Munchna: na voljo so različne variante.
Poleg informacij, ki jih dobite na
http://www.odklop.com/index.php?st=kako je dobro vedeti, da obstaja še nekaj možnosti, kako priti na munchensko letališče.
- zasebni prevozniki (prevoz manjših skupin):
ZUP PREVOZI, Aleš Zupančič, 031 30 41 41, www.zup-prevozi.eu,
ONEXPRESS, 01 439 88 75 in 041 470 474,
info@onexpress.si;
- avtobus: VEOLIA TRANSPORT SLOVENIA 080 11 16,
http://www.connex.info/ConnexTemplates/Page____17205.aspx;
- vlak: Klagenfurt-Munnchen-Klagenfurt z avstrijskimi železnicami (informacije dobite v informacijski pisarni slovenskih železnic (verjetno) na vsaki malo večji železniški postaji;
- oglas na katerem od spodaj navedenih (slovenskih) popotniških forumih: iščem prevoz do… iščem sopotnika za prevoz do… in tega je res veliko;
- in nenazadnje seveda lasten prevoz in parking na P41 (cena za 15 dni je bila 68 EUR).
5. Informacij ni nikoli preveč (pa kamor koli se že človek odpravlja). Poleg slovenskih popotniških forumov je dobro pogledati še na kakšnega angleškega, kjer boste našli tudi informacije o tem, na kaj bodite še posebej pozorni, nevarnosti, pasti za turiste, ocene krajev, prenočišč in podobno.
http://www.lastminute.si/forum/
http://sta-lj.com/forum
http://www.sidro.net/janin/novosti.php
http://turist.osvaja.net/forum/index.php?f=36
http://thorntree.lonelyplanet.com/
http://www.virtualtourist.com/
http://www.tripadvisor.com/ForumHome
http://www.travelblog.org/Forum/
Tako, to je to. Če se kdo odpravlja na Sri Lanko in želi še kakšne informacije ali pa želi pogledati kakšno fotografijo (naredila sva jih 1050), naj piše na
zdenka.grlica@sio.net. Po forumih pa ne bova diskutirala oz. dajala informacij. Saj veste, lastno pošto pregledaš dnevno, na forum pa skočiš, ko rabiš kakšno informacijo, gotovo pa ne dnevno.
