ID: 2632
Ogledov: 4952
Avtor:
Datum:
25.4.06 - 09:16
Naslov:
Kuba
Za tiste, ki se odpravljate v kratkem na Kubo, in vas zanima kaj več - lahko me kontaktirate na
farfalla@email.si
Tukaj pa samo nekaj za pokušino, ker je vsega absolutno preveč, da bi pisala na forum.
_____
ŠPANŠČINA ti bo zelo prav prišla, če znaš vsaj osnove. Na Kubi je to skoraj obvezno, če se hočeš dobro imeti oziroma preživeti brez da te okrog prinašajo (no, malo te bodo v vsakem primeru, verjetno ga ni junaka, ki ga Kubanci ne bi, hehe). Z angleščino si ne moreš kaj dosti pomagati, pri starejši generaciji pa bo domače zvenela tudi kakšna ruska beseda, če jo poznaš. Če pa ne znaš nobenega tujega jezika, pa bo tudi nekako šlo – imej odprto srce, nasmeh na ustih, pa pri pogovoru uporabi roke in noge – tako kot Kubanci.
DARILA – nekateri popotniki me vprašajo, kaj naj vzamejo zraven, da bi koga razveselili. Otroci bodo povsod veseli barvic, flomastrov, balonov, bombonov, čokoladic, žvečilnih gumijev (to je super darilo tudi za odrasle), zvezkov… Za odrasle pa kakšno milo, zobna ščetka, zobna pasta, kemični svinčniki in podobne zadeve. Moj osebni pogled na ta darila je morda drugačen od vašega. Ni mi bilo všeč, če sem videla, da nekateri turisti delijo te drobnarije kot kakšni Božički… Tudi sama sem prvič naredila to napako, saj so me tisti otroci, ki prosijo, pravzaprav v moji nevednosti in neizkušenosti prisilili v ta položaj. Kasneje sem vse, kar sem imela s seboj, podarila diskretno, zelo diskretno.
LJUDJE na Kubi so čudoviti. Resnično čudoviti. Ne govorim zdaj o tistih, ki jih je ekonomska situacija pripravila do tega, da se s skritimi nameni približujejo turistom (in turistkam), da bi iz njih izvlekli kakšen $$ ali jih zapeljali s svojim latino šarmom. Tudi o tistih ne govorim, ki opravljajo takšen poklic, ki jih sili v izvabljanje denarja (npr. taksisti). Govorim o tistih, ki jih lahko spoznaš na svoji poti, če si boš vzel čas in se jim približal – navadni ljudje, ki živijo na vasi, pa tudi v mestu, ljudje, ki ne rinejo vate in te ničesar ne prosijo. To so tisti, ki bi ti dali jesti od svojega zadnjega kosa kruha, če bi bil lačen. Izmenjajte z ljudmi par besed, kjerkoli že boste hodili. Če ne znate špansko, pa vsaj nasmeh. Pomagajte komu, ki vas pomoči ne bo prosil. Pokažite jim, da smo tudi mi, ki nas komunizem na srečo ni tako potlačil, kot je njih, ljudje s srcem. Ker prav v srčnosti so oni daleč pred nami.
Ljudje na Kubi se obiskujejo drug drugega. Ni jim odveč potrkati na vrata in pogledati prijatelja – tudi če samo za 5 minut. In tudi če prijatelj ne bo skuhal kavice in ponudil za jest (ker nima niti zase, kaj šele za obiske). V domovih Kubancev je vedno smeh in radost ter odprta vrata za prijatelje. Ne pa tako kot pri nas – pomisliš že, to ja…da že dolgo nisi poklical prijatelja/ali celo brata/sestro, potem pa zamahneš z roko in si misliš – pa saj bi tudi on lahko poklical mene, ampak me ni. In prijatelj seveda misli podobno. Tako dnevi tečejo, ljudje se odtujujemo…krivi smo pa sami, nihče drug ni kriv za to.
In še ena zanimivost, ki mi je padla v oči že na prvi poti: ljudje na Kubi so izjemno čisti. Kljub temu, da mila primanjkuje (vzamite zraven nekaj kosov dišečega mila in ga podarite komu na svoji poti…), so čisti. Na njihovih avtobusih ne smrdi tako, kot pri nas poleti… Redko koga zavonjaš, da zaudarja po znoju, čeprav je tam tropsko podnebje z visoko vlago v zraku in je normalno, da se ljudje znojijo. Tuširajo se večkrat na dan. Zvečer, ko gredo ven, se ženske uredijo…resnično uredijo. Mlade punce plešejo salso v večernih oblekah, prav neverjetno lepe so. Moški pa prav nič ne zaostajajo za njimi. Gledati te ljudi, kako plešejo, je čista poezija. Meni osebno je bilo gledati turiste, kako se trudijo posnemati, komedija. Lahko znaš še tako dobro plesati, lahko imaš sto tečajev, proti enemu navadnemu Kubancu si začetnik – plesalci, brez zamere, prosim.
Moški na Kubi radi podarjajo rože. Svoji mami, dobri sosedi, stari ženski iz sosednjega bloka…predvsem pa svoji ženi. Velikokrat boste videli moškega, ki nese šopek ali en cvet. Po njih bi si lahko veliko Slovencev vzelo vzgled, kajne?
Poročeni in vezani – PRESKOČITE TA ODSTAVEK – Punce/ženske se boste zlahka zaljubile na Kubi, to mi je povsem jasno (pa fantje/moški tudi, da ne bom diskriminatorna). Se zgodi, da me po povratku potem ženske sprašujejo, kako izpeljati to ljubezensko zadevo do konca. Že zdaj povem, da nisem noben svetovalec za strta srca, ter da 99 % zakonov, sklenjenih s Kubanci (in Kubankami) na tak način, kmalu propade (sem brala neke statistike za Italijo in Španijo). Že v tem sestavku bom napisala, da svetujem, da se prej res dobro prepričate o namenih izbranca/izbranke, pojdite tja večkrat, ne se zaleteti z glavo ob zid. Če boste po nekaj obiskih še vedno mnenja, da je TO TO, pa pripravite veliko $$$, časa in živcev, da boste izpeljali to birokratsko bitko do konca. Takrat vam lahko pomagam s kakšnim nasvetom, prej pa ne. In ko bo prišel Kubanec/Kubanka v Slovenijo, se bo šele začela prava preizkušnja vajine ljubezni (razlike v kulturi, učenje težkega jezika, iskanje službe...). Torej – težko je, ni pa nemogoče.
Kuba je dežela, kjer kompleksi odpadejo. Toliko debelih žensk na kupu nisem videla še nikjer. In po drugi strani – toliko oprijetih oblačil tudi ne. Ženska se kljub svojim kilogramom obleče tako, kot da ima idealno postavo. In je v teh oblačilih tako samozavestna, da jo vidiš dejansko tako, kot da idealno postavo resnično ima. Občudovala sem te ljudi, še vedno jih občudujem.
